Prednosti toplotne črpalke zemlja voda:
- Možnost kombinacije s solarnim ogrevanjem, ki dodatno izboljša učinkovitost
- Večja učinkovitost od toplotne črpalke zrak voda (v najhladnejših mesecih tudi do dvakrat večja učinkovitost), saj je temperature zemlje v nasprotju s temperaturo zraka konstantna.
- Tišje delovanje, ker ni zunanje enote.
- Razvlaževanje zraka
Slabosti toplotne črpalke zemlja voda:
- Dražja namestitev
- Neprimerna za naknadno vgradnjo
- Dražje vzdrževanje
- Po daljšem delovanju se lahko zemlja okoli cevi preveč shladi za učinkovito segrevanje
Pri izbiranju toplotne črpalke je ključnega pomena, da razmislite o svojih ogrevalnih potrebah, lokaciji, kjer bo toplotna črpalka nameščena, razmislite pa tudi o svojih finančnih zmožnostih. Glede na vrsto hiše, ki jo imate (pasivna, nizkoenergetska, starejša) s pomočjo energetskega svetovalca poiščite pravo velikost za vas. Določene toplotne črpalke bodo morda za vaše potrebe prevelike, kar bi pomenilo nepotrebne višje stroške, spet druge morda ne bodo mogle zadostno ogrevati vašega doma, z nakupom pa boste v vsakem primeru razočarani. Pri izbiri upoštevajte tudi vrsto ogrevanja, saj so za talno gretje primernejše nizkotemperaturne toplotne črpalke, medtem ko lahko radiatorjem zadostno temperaturo zagotavljajo le visokotemperaturne črpalke.
Toplotne črpalke zemlja-voda črpajo sončno energijo, ki se v obliki toplote shrani v tleh. Temperatura približno 6 m pod površino zemlje je namreč enaka povprečni letni temperaturi zraka na istem območju, in sicer med 10 in 16 °C. Tako toplotne črpalke zemlja voda pozimi s toplejšo temperaturo zemlje ogrevajo hladnejši zrak, poleti pa vročino iz zraka črpajo nazaj v zemljo in tako hladi zrak v prostoru. Pri izbiri te vrste toplotne črpalke je nujno zavedanje sestave kamenin okoli objekta, kamor želimo toplotno črpalko vgraditi. Določene kamenine namreč toplote bolje skladiščijo kot druge, kar je zelo pomembno pri učinkovitosti delovanja toplotne črpalke zemlja voda.
Za izkoriščanje temperature iz zemlje je mogoča izvedba vertikalne ali horizontalne vrtine, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti. Vertikalna vrtina je primernejša za objekte, ki v okolici nimajo veliko prostora, zato se kolektorji oz. sonda namestijo v globino namesto v širino, in sicer kar med 15 in 122 m. S tem pa je povezana tudi višja cena toplotne črpalke zemlja voda. Horizontalna vrtina v globino meri samo 1 ali 2 m, vendar pa je za njo potrebna veliko večja površina. Strošek horizontalne vrtine je navadno enkrat do dvakrat nižji od stroška za vertikalno vrtino. Tu je izkoristek sončne svetlobe zaradi plitve vgradnje veliko višji, a je temperatura zemlje zaradi večjega vpliva vremenskih sprememb manj stabilna kot na večjih globinah, kar vodi v višje tekoče stroške. Pri horizontalnih vrtinah je mogoča vgradnja ravnih ali navitih cevi. Pri ravnih ceveh je potrebne več površine, saj se cevi ne prekrivajo, medtem ko je pri zvitih ceveh izkoristek manjši.

Pred odločitvijo si temeljito preberite pogoje Eko sklada, ki ponuja različne možnosti pomoči pri vgradnji toplotne črpalke. Izkoristite lahko kredit, s katerim boste celotno naložbo odplačali v obrokih, prijavite pa se lahko tudi za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev, s katerimi lahko poplačate del naložbe. Če izpolnjujete vse pogoje, lahko pridobite celo obe obliki pomoči. Strošek naložbe se vam lahko v tem primeru povrne tudi do dvakrat hitreje.