Strošek za ogrevanje je eden največjih stroškov za lastnike domov, ki pa se mu ni mogoče izogniti. Za naše podnebje so značilne ostre zime, ko temperature padejo krepko pod ledišče in je ogrevanje našega doma nujno. Navadno se to obdobje začne septembra ali oktobra, nadaljuje pa lahko vse do aprila ali celo maja, zato lahko končna poraba naraste v višave. Za ogrevanje najpogosteje uporabljamo drva, kurilno olje, plin ali toplotne črpalke.
Krušna peč za domače vzdušje
Najstarejše hiše, pa tudi določene nove, opremljene v rustikalnem stilu, za ogrevanje uporabljajo krušne peči, v novejših in sodobnih gradnjah pa so trenutno priljubljeni tudi kamini, ki ne služijo kot primaren način za ogrevanje, temveč bolj kot estetski dodatek. Za ogrevanje s krušno pečjo ali kaminom je zlasti značilna posebna toplina, ki jo izžareva lesni ogenj. Ta hiši daje domačen občutek, ki med prazniki pride še posebej do izraza. Hkrati pa je tovrsten način ogrevanja lahko zelo naporen. V hiši moramo imeti dovoljšno zalogo kuriva, ki je vir prahu in umazanije. Poleg tega je za kurjenje krušnih peči, pa tudi kaminov, potreben poseben les, in sicer so najprimernejši bukev, gaber ali hrast, torej trd les, uporabimo pa lahko tudi bor ali smreko, a ju moramo zaradi veliko slabše toplotne moči porabiti več, če želimo doseči enako temperaturo. Seveda pa je toplotna moč odvisna tudi vsebnosti vlage v izbranem lesu, saj se toplotna moč znižuje s količino vlage v lesu. Tako je za ogrevanje s kamini in krušnimi pečmi najboljši na zraku sušen gabrov, bukov ali hrastov les z največ 20 % vlage, kar dosežemo po približno dveh letih sušenja. Hitrost sušenja lesa narekuje tudi čas, ko je bil les posekan, saj je stopnja vlage v lesu najnižja med decembrom in februarjem, ko drevesa zaradi hladnejših temperatur počivajo, vlago pa shranjujejo v koreninah. Ogrevanje na krušno peč ali kamin zahteva tudi stalno dodajanje goriva, da ogenj ne ugasne, zato si zlasti v najhladnejših dneh zime ne moremo privoščiti dolgotrajne odsotnosti. Krušne peči zaradi svoje oblike in materiala sicer določeno količino temperature zadržijo in odsevajo nazaj v prostor tudi nekaj ur po tem ko ogenj ugasne, a to ni dovolj pri večurni odsotnosti, poleg tega se ta toplota težko razprši v vse prostore. Navadno je v prostoru, kjer se kamin ali krušna peč nahaja, temperatura izredno visoka, ta pa se manj učinkovito prenaša tudi v sosednje prostore. Tovrstno ogrevanje je zato sicer odlično za ustvarjanje toplega in domačega vzdušja v bivalnih prostorih, a naporno in neučinkovito.
Cena ali udobje?
Veliko bolj učinkovito je centralno ogrevanje, pri katerih za kurjavo navadno uporabljamo les ali kurilno olje. Centralno ogrevanje pomeni, da imamo v določenem prostoru v hiši, navadno v kotlovnici ali kleti, centralno peč, iz katere je ocevje z delovnim medijem, na primer vodo, speljano po celotnem domu, bodisi v tla za talno ogrevanje, radiatorje za radiatorsko ogrevanje ali oboje. V nasprotju z ogrevanjem na kurilno olje je, podobno kot pri ogrevanju s krušno pečjo ali kaminom, tudi pri peči na drva potrebno stalno ročno dovajanje goriva, a je zaradi tehnološke dovršenosti sodobnih peči to potrebno manj pogosteje, saj porabijo manj goriva, les pa je bolje izkoriščen. Prav tako se v tem primeru toplota iz ocevja enakomerno razporedi po prostoru. Ogrevanje na kurilno olje je nekoliko bolj udobno, saj se kurilno olje samo dozira v centralno peč, a so s tem povezani tudi višji stroški. Ogrevanje na kurilno olje nas lahko letno stane celo do trikrat več kot ogrevanje na drva. Pri ogrevanju na kurilno olje smo tudi odvisni od cen nafte, zato je ta vrsta ogrevanja stroškovno nestabilna in vedno bolj zgublja na veljavi. V zadnjem desetletju je postalo priljubljeno ogrevanje na lesne pelete, saj so stroški primerljivi ali nižji kot pri ogrevanju na drva, način ogrevanja je do določene mere okolju bolj prijazen, saj so peleti navadno izdelani iz suhe odpadne žagovine ali celo suhe trave, poleg tega pa so peleti tudi standardizirani. Tako nam v nasprotju z ogrevanjem na polena ni treba skrbeti, ali je gorivo prave oblike ali velikosti, zato lahko postopek dovajanja pelet avtomatiziramo.
V urbanih okoljih, zlasti blokih, so stavbe navadno priključene na plinsko omrežje in za ogrevanje uporabljajo butan, propan oz. njuno kombinacijo. Tudi ta način ogrevanja je udoben, saj se gorivo dovaja samo, hkrati pa nam v stanovanju ni treba imeti posebne peči, a je ta način ogrevanja še dražji od ogrevanja s kurilnim oljem. Prav tako lahko težave povzroči uhajanje plina, zlasti vdihavanje butana lahko draži dihalne poti, prevelika koncentracija pa je lahko celo usodna.
Okolju prijazen način ogrevanja
V zadnjih letih pa se vse več lastnikov domov odloča za vgradnjo toplotne črpalke. Ta lahko letne stroške za ogrevanje zmanjša tudi za več sto evrov, za ogrevanje porabi zgolj minimalno količino električne energije in v ozračje ne sprošča škodljivih emisij. Hkrati nam ni treba skrbeti za stalno dovajanje goriva, saj za delovanje uporablja toploto iz okoliške zemlje, vode ali zraka, stroški vzdrževanja pa so minimalni v primerjavi z drugimi načini ogrevanja. Seveda pa morate tudi pri ogrevanju na toplotno črpalko premisliti o morebitnih ovirah, zato se pred dokončno izbiro dodobra informirajte.
Na tej strani lahko izpolnite kontaktni obrazec in si povsem brezplačno pridobite ponudbe in informacije o toplotnih črpalkah, ki vam bodo v pomoč pri odločitvi za vam najbolj ustrezno vrsto ogrevanja.